- opravljena interdisciplinarna analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza turističnega besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil, analiza rezultatov individualnih in skupinskih intervjujev ter javnomnenjske raziskave,
- identifikacija ključnih nacionalnih atributov Slovenije v začetku 21. stoletja, vključno z oblikovanjem strategije oziroma modela za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti ter nadaljnje spremljanje njihovega razvoja,
- oblikovanje dolgoročnih strateških usmeritev družbenega razvoja, povezanega z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za njihovo promocijo v mednarodnem prostoru.
TI SI - Turizem Identiteta Slovenije
Nosilna institucija: Znanstveno-raziskovalno središču Univerze na Primorskem
Partnerske institucije: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Financer projekta: ARRS
Vodja projekta: dr. Vesna Mikolič
Sodelavci projekta: dr. Aleksandra Brezovec, dr. Rada Cossutta, dr. Goran Filipi, dr. Ksenija Horvat Vidmar, dr. Marko Jesenšek, Tina Rožac, MR, Maja Smotlak, MR, dr. Irena Stramljič Breznik, Jerneja Umer Kljun, MR, dr. Ana Vovk Korže.
Zunanji sodelavci: dr. Janez Bogataj, Mateja Forte, Maša Rolih, dr. Jernej Vičič, Lenart Zajc.
Na identiteto nekega prostora in njegovih prebivalcev ter percepcijo obiskovalcev/turistov ima velik pomen globalni trg, ki sili nek nacionalni ali regionalni prostor k prepoznavnosti. Javne razprave v Sloveniji so že večkrat pokazale na nizko stopnjo identifikacije prebivalstva z elementi slovenske kulture in zaradi tega slabšo prepoznavnost slovenske države v mednarodnem okolju. Posledica takšnega stanja je razpršenost družbenih ciljev, ki usmerjajo gospodarski in splošni družbeni razvoj.
Namen projekta je analizirati oblikovanje slovenske nacionalne identitete na področju turizma in njen vpliv na siceršnje reprezentacije nacionalne identitete. S tem namenom bodo opravljene interdisciplinarna (jezikoslovna, zgodovinska, geografska, sociološka) analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza turističnega besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil. V ta namen bo turistični besedilni korpus dopolnjen z novejšimi besedili in bo oblikovan TURK2. Tako ta projekt izhaja iz prejšnjih dveh raziskovalnih projektov: »Večjezični korpus turističnih besedil – informacijski vir in analitična baza slovenske naravne in kulturne dediščine«, 2005–2008, http://turk.upr.si/, in »Turistični terminološki slovar«, 2008–2011, http://www.termania.net/slovarji/78/turisticni-terminoloski-slovar (pri obeh projektih vodja dr. Vesna Mikolič, nosilec UP ZRS, financer ARRS).
Na tak način bomo prišli do seznama nacionalnih atributov, ki jih turizem že uporablja. Nacionalni atributi so vrednote, ki nacionalno skupnost opredeljujejo in usmerjajo njen družbeni razvoj, hkrati pa jih ta izkorišča kot elemente svoje mednarodne prepoznavnosti. Še posebej to velja v sodobnih procesih nenehnega soočanja jezikov in kultur, kar pospeši oblikovanje idej o nacionalni identiteti neke skupnosti. V turizmu se to odrazi kot t. i. brendiranje države, tj. oblikovanje blagovne znamke neke države kot turistične destinacije in njenih specifičnih turističnih proizvodov.
Tako pridobljen seznam bomo preverili in še dopolnili s pomočjo individualnih in skupinskih intervjujev (veriženjem, fokusnimi skupinami, javnimi skupinskimi pogovori) ter javnomnenjske raziskave. Na tej osnovi bomo identificirali ključne nacionalne atribute ter oblikovali strategije oziroma model za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti s posebnim poudarkom na mladi populaciji na vseh stopnjah izobraževanja. Končni cilj projekta je oblikovanje dolgoročnih strateških razvojnih usmeritev države, povezanih z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za promocijo nacionalnih atributov v mednarodnem prostoru z namenom turistične in širše prepoznavnosti. Rezultate projekta lahko v tem smislu razdelimo v tri kategorije:
Rezultati projekta bodo predstavljali podlago za sprejemanje strateških odločitev ter odločitev o oblikovanju družbenih politik in tako prispevali k dolgoročni blaginji in trajnostnemu razvoju Slovenije. Imeli bodo neposreden vpliv na povečanje konkurenčnosti in hkrati večjo socialno kohezivnost Slovenije, kar je še posebej pomembno v današnjem času družbene in ekonomske krize, ko je na eni strani potrebno delovati varčno, na drugi pa načrtovati nadaljnjo gospodarsko rast. Na osnovi izdelanih metod se bo lahko tudi longitudinalno spremljalo razvoj slovenskih nacionalnih atributov.
